Gaja Kafe

[brinda]

ker nismo gor bili že leta.
_________________

[Martis]

In ker, kakor kaze moj primer debate zadnja dva dni (ali pa kadarkoli sem se oglasila s pripombo - poglej v arhiv), je na Mrezi dovoljeno osebno brez mnenjskih argumentov podjebavat vsakogar, ki se s tabo ne strinja.
Na koncu je marsikdo od sodelujocih na Mrezi se ponosen na to, da je zaljiv.
_________________
Let's think the unthinkable, let's do the undoable, let's prepare to grapple with the ineffable itself, and see if we may not eff it after all.

[kalinka]

Vidim, da vas je razjezila kolumna M. Blažiča v reviji Narobe - nad katero sem sicer sama iz utemeljenih razlogov "dala križ" že ob prebiranju prve številke.
Me pa zanima, ali je kdo od vas bral kolumno, ki jo je Blažič objavil 6.7.2007 (naslov: Obtožujem!) in ki je, se mi zdi (popravite me, če se morda motim) ostala povsem spregledana. Mene namreč resnično skrbi šele ta tekst (oz. njegova druga polovica), saj je, vsaj po mojem mnenju skorajda že nevarna, tako zelo polna je nestrpnega in žaljivega - če že ne celo sovražnega govora.
Ker Blažič na svojem blogu piše, da javna objava njegovih zapisov ni dovoljena (pa tudi, ker mu niti približno ne nameravam delati reklame), se boste morale, če jo želite prebrati, potruditi na njegov blog.
Me pa zares zanima, kaj o zapisanem menite. Mene osebno (pa čeprav ne sodim med gejevske ativistke; karkoli že naj bi to pomenilo:) je namreč zapisano zelo prizadelo; še posebej zato, ker takega napada nisem pričakovala od človeka, ki se tako zelo zavzema za spoštovanje temeljnih človekovih (ali pa morda predvsem lastnih?) pravic.

Aha ... pa če boste že brale ta blog, preberite še komentarje. Jaz sem jih pravkar in avtorjev se mi (žal) zdi skoraj še bolj zaskrbljujoč kakor sam tekst.

[nexus]

hudo! ne razumem več, v čem je fora, za koga si mb tako prizadeva s svojim aktivizmom? za tiste, ki pridejo na parado??? ta človek je poln sovraštva do večine homoseksualcev, saj (tako lahko sklepamo po statistikah) večine homotov na sceni nismo in ne bomo videli.

[Martis]

Za moderatorski intermezzo, ker je Alex mal odsotna - na forumu iz dobrih razlogov ne pustimo linkanja in citiranja vsebin drugod po netu.
Ce boste zelele pokomentirat kaksen tekst, povzamite tiste misli, na katere se nanasa vas komentar ali vprasanje. ~Martis

Od Blazica ne pricakujem mnenjske diskusije, kvecjemu izpoved mnenj o osebnih lastnostih in zavitih prepricanjih oz. "konstruktih". Zato bom najprej tudi pokomentirala v celofan zavite osebne pripombe, ki jih zapisuje.

Mislim, da je ocitno, da se v izhodiscu ne strinjam z Blazicevim pristopom queer politiki, aktivnostim in pogledu na queer pravice. To pomeni, da ne prizelim queerjem prihodnosti, v kateri bo vsak od nas lahko izrazal sovjo raznolikost in individualnost? Ne.

So mi pa zanimivi retoricni prijemi, ki jih uporablja za diskreditacijo. Kolikor se trudi ne upostevat Labrisa, propagira dve trditvi, ki sta za inteligentnega bralca Labrisa in kogarkoli, ki se je kdaj pogovarjal z upravljalkami nase strani, totalka zgresen - Labris nima enotne misli in titule boginje se ne uporablja na nacin, na kakrsnega ga on (ce odmislim posmeh). Sej to je ena velika razlika med tem, kako on sebe vidi kot pastirja queer ovcic, in kaksno vlogo pripisujem jaz moderatorkam na nasem forumu in tistim, ki tukaj pisete, z namenom diskusije ali druzenja.

To, da se naslaja nad zaljenjem in tem, da je natrosil soli v rano (oz on tako misli), pa kaze na precej samovsecno osebnost Za razliko od njega si jaz ne predstavljam, da bi queer scena v Sloveniji ne mogla prezivet brez mene. Tipicno zasebno bloggersko je kralj svojega spletnega koticka in se osebno poserje na mnenja, ki niso enaka njegovim. Prav zato pravim, da resna revija ne more za mnenjske kolumne dopuscat blogerskega stila pisanja, kar blazicevi teksti v Narobe so. Kontrast s pisanjem Suzane Tratnik je dovolj zgovoren.

Pozorno branje bi pokazalo se ene par takih retoricnih prijemov. Ce ne bi bil predsednik organizacije, ki pravi, da zatopa vse G&Lje (in se par crk, ki so jih pri DIHu le dodali v svoje pisanje zadnji dve leti - v javnih govorih (ala prajd) in v projektih pa se se vedno zatika), bi bilo cisto vseeno, da ima tako mnenje.

Blogov ne berem. Prebrala sem tekst, ki ga je kalinka omenila. Kolikor sem lani prepricevala biseks kolegice, da naj le pridejo na prajd, kljub temu, da so se pocutile, da s svojo prisotnostjo samo vecajo stevilo "gejev in lezbijk" ki so bili razglasani s strani organizatorjev kot sodelujoci, in kolikor sem se zaradi ozko usmerjenega PRja neudobno pocutila letos na njemu - vec ne mislim fizicno dodajat k mnozici ljudi, ki jo bodo organizatorji tako ali drugace porabili za razsirjanje svojega pogleda na svet o zasluznih, manj zasluznih in nevrednih queerjih, svojih zrvtvah in zaslugah. Vsakemu, ki kaj dela, dam priznanje za delo, kar pa ne pomeni, da se mu bom zato klanjala ali ostala tiho, ko za doseganje svojih ciljev tepta polovico queerjev.

Verjamem, da clani DIHa (in se kdo, saj queerji nismo imuni na druzbo) v obnasanju in razlikovanju pravic in vrednosti queerjev glede na spolno usmerjenost, zakonski stan, spol, spolno prakso, vkljucenost v javnost, stopnjo klozetiranosti, iskreno ne vidijo nicesar narobe. Eno je pisanje teoreticnih tekstov, drugo pa je praksa projektov. Zato se mi zdi kakrsnakoli debata o druzbenem gibanju za pravice spolnih manjsin brez vezna, ce se ne more prediskutirat tega, kar teoreticno zapisani projekti v praksi v resnici pocnejo - kaksne so v resnici posledice tega, da se zagovarja iskanje pravic za izbrane queerje - pare, starse, bodoce starse, geje in lezbijke (oz. ne za sebicne bije in transe), "moske ki spijo z moskimi", aktiviste, "neklozetirane", ostali pa so za na smetisce. To ni zagovarjanje temeljnih clovekovih pravic, ampak mocno ciljano lobiranje za izbrane pravice. S cimer ni a priori nic narobe, dokler se ne pozabi, da obstajajo, niso manjvredni in si zasluzijo clovesko spostovanje tudi tisti, ki ne spadajo v maso "spodobnih gejev in lezbijk" in ki izstopajo po zivljenjskem stilu, zivljenskih odlocitvah ali mnenjih. Ravno ta kontekst je odlocilen za to, ali bo med queerji v resnici atmosfera sprejemanja mnenj (solidarnost) ali pa razslojevanje na hierarhije vrednosti (potiskanje manjsin spolnih manjsin na nizjo vrednostno in zasluzno lestvico).

Kaj pa vem, tko kot je Mattachine Society (originalna ameriska organzaicija, ki se je trudila za "integracijo homoseksualnosti", iz 1950tih let, in je po programu zelo podobna DIHU) pocasi potonila v morju queer organziacij in potreb queerjev, tako bo tudi DIH stagniral kot organizacija, ce se ne bo kot "edinstven zastopnik gejev in lezbijk" v Sloveniji malce poglobil v to, kaksna razlikovanja med queerji promovira v imenu svojega programa. Tiskovke bodo pa krasne

Who knows. Mogoce bo prislo leto, ko bo kaksen Dyke March v Ljubljani bolj obiskan kakor prajd sam Ze letos je bilo, nenavadno, vec deklet kot gejev na prajdu (od sodelujocih Slovencev). I wonder kaj se dogaja med zenskami, da kazejo tako aktivnost Tudi dyke marchi so se zaceli dogajat drugod z razlogom

Like I said, internet ima dolg spomin, pozoren in izobrazen bralec ne bo sfalil mnenjskih temeljev in komunikacijske kulture, ki jo je gospod predsednik le pokazal.
_________________
Let's think the unthinkable, let's do the undoable, let's prepare to grapple with the ineffable itself, and see if we may not eff it after all.

[kalinka]

Povsem se strinjam z vsem, kar je napisala Martis.
S tem, da se meni na splošno ne zdi nič narobe, če imamo ljudje različna mnenja - večji problem (pogosto) je, na kakšen način jih izražamo ...

[Martis]

Kalinka, mislim, da je jasno iz mojega pisanja in dela na forumu, da se ne izogibam soocenju mnenj, ce so spisana korektno in ne z izjavami, ki druge postavljajo v manjvrednostni polozaj.
_________________
Let's think the unthinkable, let's do the undoable, let's prepare to grapple with the ineffable itself, and see if we may not eff it after all.

[KravatKa_]

Aktivistu

Ne razumem...ne razumem v kakšnem uporu govori? Zakaj svoj aktivizem poimenuje upor? Upor čemu? Upor komu? Čigav upor? Moj? Moj upor zaradi moje spolne usmerjenosti? Dobro, lahko se igramo Gubčeve upore. Juhej konji, žezlo, stol, postavimo nanj nekoga, ki se je boril za nas. Kdo se je boril zame? Ti? S čim? S tem, ker se pokažeš in poveš, da se upiraš?

Cenim delo vsakega. Vsako delo. Tudi tvoje.

A vendar niti ti in vse revije in vsi forumi in vsi blogi in vse organizacije ne bodo pomagale k boljšemu življenju. Veš zakaj ne? Ker vsak od njih, ki bi te potreboval, ki bi potreboval forum in svojo družbo bije svojo bitko. In nikoli ne boš mogel biti na čelu moje bitke. Nikoli ne boš, namesto mene, povedal mojim strašem, da imam punco, nikoli ne boš šel k moji babici na čaj in ji razložil kako stvari stojijo. Nikoli ne boš, namesto mene, šel na kavo z mojo punco in jo v mestnem kafiču poljubil na lice. To je moje. Moje življenje, takšno kot je. Če v njem in v meni iščeš upor ga ne boš našel, ker se že dolgo časa več ne upiram. Sem se pa. Sama sebi, svojim čustvom in takrat te (na srečo ali žalost) ni bilo, da bi mi povedal, da se moram...upreti!? Kako naj se upiram vladi, družbi, zakonom če nisem sama sebi odgovorila na vsa vprašanja? Če se nisem uprla sama sebi? Tukaj nastane luknja. V meni, v nas vseh. V resnici potrebujem nekoga za pogovor, debato, sprehod ali čaj. Nekoga, ki bo razumel kdo sem in kako se počutim. Vsak posameznik je del verige in veriga je tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen. Tvoja veriga ni močna. Tvoja veriga ni pripravlejna na upor. Mogoče je sploh ni ali pa je samo navidezna, vse tja, do tiste meje, kjer mi ni potrebno biti sama s sabo. Za tem zbledi.

Bilo je kakšno leto, mogoče dve nazaj, ko sem sama sebi priznavala kdo in kaj sem. Dve leti nazaj ni tako veliko, kajneda? Takrat so aktivisti že veselo skakljali okol in se borili za svoje pravice, kajneda? In zakaj v vsem mojem takratnem življenju do mene ni prišla niti ena vzpodbudna beseda, novica, karkoli pozitivnega? In ne morem reči, da jih nisem iskala. Zakaj ni bilo na vsem svetu niti ene osebe, ki bi mi povedala, da nisem edina?

Sedaj, ko je to obdobje za mano pa me silite v upore. Naj se uprem družbi, ker sem lezbika. Da dobim svoje pravice. Da se lahko poročim. Imam otroke. Naj se uprem ljudem in jih prisilim, da me razumejo, sprejemajo ali celo spoštujejo. To ni noben aktivizem. To je vojna. Vojna in boj. Tega ne potrebujem, ker je moj boj končan. In to je bil najtežji boj zame, boj v katerem lahko izgubiš vse, samega sebe. Ampak sem zmagala, brez tebe, brez vas, ki se borite zame. Zato vas ne potrebujem niti sedaj. Če mi je uspelo priti do sem, lahko naprej hodim tudi sama, v vednosti, da mi je uspelo. Z dvignjeno glavo, lahko ponosno korakam in nihče mi tega ne more vzeti. Vsi tvoji boji in tvoji upori niso nič doprinesli k temu, čeprav si naredil veliko. Ne razumeš, da imamo samo eno bitko, ta je tista, ki je bijemo sami s sabo. In v tej potrebujem tvojo podporo.

Na paradi postanemo gledališka skupina. Vsak ima svojo vlogo, nekdo je brez majčke in pozira fotografu s tremi ostalimi, ki so prav tako brez majčke. Drugi se držijo za roke in veselo korakajo za zastavo. Tretji spet v roki držijo steklenico piva in čakajo na večer. Četrti, četri sploh niso več prisotni, ker so izven standardnih klubov opazili dva nova obraza. Tisti ta peti z zanimanjem poslušajo župana, ki je oblečen v t-shirt in sprane kavbojke, ker pač so vsa ostala oblačila v pranju. Je to napredek ali pa so nam podtaknili samo še malo bolj zakamufliran zakon? Tja ne prihajamo zaradi pravic, amapak zaradi občutka pripadnosti. Ko pa se dobro ozrem okoli ne vidim nobenega človeka, h kateremu bi lahko pripadala. Zakaj?

Na druženjih z Gajevkami zavlada sproščeno vzdušje. Vsa dekleta se zabavajo in imajo lepo. Mogoče so prišle v paru, mogoče same in mogoče so celo prvič tukaj. Prisedem k eni izmed njih in se začnem z njo pogovarjati. Zanimiva oseba, prikupna, uspešna. Po parih odkritih besedah pa pot zaide na začetek. Na odkrivanje samega sebe. TAKRAT, takrat je bil čas, da bi ji nekdo lahko pomagal, svetoval, se z njo pogovoril - kar je doživela do sedaj je že neizbrisno področje. In lahko jo le poslušam. Na koncu bova, kot ponavadi, verjetno obe obsedeli brez besed in se strinjali, da bi bilo lepo vedeti, da nisi sam. In po drugi strani, da je bolje biti sam, kot pa del nečesa v katerem boj posameznika postane drugorazredna zadeva.

Dragi aktivist, ne potrebujem potrdila drugih, da sem zdrava in normalna. Ne potrebujem zakona, ki bi me posebej opredeljeval in mi nekaj jamčil. Ne potrebujem oddaj, ki mi bodo povedale, da me sprejemajo, ker vem kdo sem. In če bi vedela, če bi mi povedal, da tudi ti ne potrebuješ nečesa, kar imaš, bi mi dal vedeti, da sem normalna. Za to vzpodbudo bi ti bila hvaležna. Ne morem in ne znam pa biti hvaležna za nekaj kar ne doseže ljudi izven naše skupnosti. Kar ne seže niti do ljudi v naši skupnosti, ker smo vsi preveč zaposleni sami s sabo.

Na koncu bi se ti vseeno rada zahvalila za tvoje delo in tvoj trud, ob njem lahko vidim ne le, da nisem sama, ampak, da nas je veliko več, kot sem pričakovala. Le kako naj bo drugače, kot pa tako, če se ne moremo zediniti in podpreti drug drugega.
_________________
...dobro jutro, princesa

[kalinka]

Martis:
Pri zapisanem sploh nisem mislila nate, temveč na raven razpravljanja Mitje Blažiča. Hotela sem povedati, da bi - zaradi mene in četudi se ne strinjam z njim - sicer lahko zapisal ali rekel, da ga motijo nerazkriti geji in neaktivisti; da bi pa to lahko vsekakor povedal oz. o tem razpravljal na bolj dostojen in civiliziran način.

[kalinka]

kravatKa: Full lepo (in resnično) si tole zapisala. Ganilo me je skoraj do solz ...

[nexus]

obravnava homoseksualcev iz različnih "pink galaksij" izpod neizprosnega peresa mitje blažiča (v reviji narobe in nekaterih njegovih blogih) je natanko to, kar sta sociologa stallybrass in white poimenovala "premeščena zavrženost". gre za proces, ko šibke družbene skupine ali posamezniki usmerijo svojo figurativno in dejansko moč, ne proti oblasti, ampak proti tistim, ki so v družbeni hierarhiji (po njihovem mnenju) še nižje od njih samih (proti ženskam, ždom, homoseksualcem, živalim, itn. -).

preprosto mi ne gre v glavo, da takole udariš po svojih "bratih in sestrah", po tistih, ki nam zaradi družbene stigme ni ravno lahko v življenju. da obsojaš ljudi, ne da bi poznal njihove okoliščine, njihove zgodbe. da se postavljaš v vlogo žrtve in nekakšnega guruja hkrati. si predstavljate, da bi martin luther king takole pluval po svojih bratih in sestrah samo zato, ker jih večina ni politično angažiranih v boju za enakopravnost? noro. ne gre mi v glavo. res ne.

[kalinka]

nexus: Saj ne štekam najbolje, ampak pada mi na misel, pa bom vpašala:

Ali to, da si gej in pljuvaš po gejih, ne pomeni, da obenem pljuvaš tudi po samemu sebi?

[nexus]

[Immortal Illusions]

[Martis]