Gaja Kafe

[Martis]

[tomboi]

[Immortal Illusions]

Prvo (in za 1x še edino), kar sem prebrala na e- verziji 2. številke je bil ravno intervju s Kadrijem in Demirjem - pošastno. Svaka jima čast za njun pogum in vztrajanje. Ravno sem (v kosu) prebrala Nussdorferjevo knjigo Naše deklice z vžigalicami (v vrsti čakajo tudi Naši dečki z ulice) - kar me najbolj presune in butne v želodec, je, kako se starši hladno obnašajo do svojih trpinčenih (ali kako drugače zaznamovanih) otrok. Kako so zmožni v trenutku potegnit črto, se jim odpovedat (govorim za intervju in za knjigo, posledice so zelo podobne), kako hitro žrtev postane nežrtev ipd.

Žalostno. To je vse, kar lahko povem.

[blackrussian]

POcasi je res treba to naso gay sceno mal razsirit, se vedno je na nek nacin katastrofalno....nikamor ni za it, in nimammo nekega pravega pomena, na nek nacin se se vedno skrivamo. Te revije bi kr fajn prisle vsem...tko mal za informiranost.....

[Martis]

za informiranost o pljuvanju po skupinah, ki jih smatras za svojo konkurenco (v aktivizmu!) in povzdigovanju in cascenju ljudi, ki druge iskoriscajo za samopromocijo.
_________________
Let's think the unthinkable, let's do the undoable, let's prepare to grapple with the ineffable itself, and see if we may not eff it after all.

[Immortal Illusions]

Uf! Prebrala Blažičevo kolumno. Moram rečt, da se je orenk razpičkal nad neaktivisti. Malo me je tudi pogrelo, ker dobivam občutek, da je samo aktivist, ki se pojavlja v medijih, največ verden in največ naredi proti homofobiji.

Sama mislim drugače - vsak posameznik orje ledino in tako prispeva k skupnemu narodovem blagru. Ja, seveda so aktivisti (kamor štejem tudi aktivistke seveda) potrebni, ampak niso pa EDINA oblika LGBT scene/družbe.

Ali je torej lezbična/biseksualna zabava kaj manj vredna, ker o tem ni poročala RTV SLO? Ali so mavrični pohodi kaj manj mavrični, če na cilju ne plapola mavrična zastava?

Sklep je torej tak: ker je premalo aktivistov, ne bo sprememb v družbi. Družba (katera že: strejt ali nestrejt?) potrebuje take aktiviste, ki se bodo sposobni na vsakem koraku razkrit, prit iz omare, ne pa se skrivat po raznoraznih aktivnostih in si ustvarjat svoj potek življenja (zasebnosti). In kaj hudiča sem jaz dolžna komu zagovarjat svoj način življenja lezbijke, samo zato da "opravičim" svoj lagoden obstoj kot nečistoaktivistka?

No, takšnemu razmišljanju tudi naslednja inkarnacija ne bo pomagala.

[Immortal Illusions]

[Martis]

[Immortal Illusions]

[Martis]

Ja, je, ampak Mavricni forum je kot prvo, DIHov partner in kot drugo, ne organizira pol toliko stvari ki jih Blazic omenja v svoji kolumni in kritizira. Ostali forumi so forumi, ki so najstniska zajebancija ali pa popolnoma nezivi in togi tako kot vecina javnih internaktivnih projektov, ki so lansirani.

Zato sem sigurna, da je Blazic skritiziral predvsem Gajo Kafe in Labris ter vse, kar me pocnemo tukaj. In zraven zamolcal vecino stvari, ki jih nase uporabnice in boginje delamo v zivo in tiste, s katerimi boginje podpiramo razne projekte drugih skupin v Sloveniji.

Zavito v celofan, ampak smo mu ocitno ze trn v peti.
Mene ne bo nihce prepriceval, da je PR namenjen strejtom edini pravilni nacin pristopa k aktivizmu. In prav tako je utopicno ramzisljat o zdruzevanju skupin. Clovek, ki je korekten aktivist v druzbenem gibanju, se trudi zdruzevat an projektih, ne pod krovnimi organizacijami.
_________________
Let's think the unthinkable, let's do the undoable, let's prepare to grapple with the ineffable itself, and see if we may not eff it after all.

[mausi]

torej če ne plešeš po njihovi glasbi potem???
no če se ne "mečem ven" na pridu (z vsem spoštovanjem in občudovanjem do vseh udeležencev) potem ne naredim nič dobrega? hmm, potem to, da poskušam bližnjim vcepiti spoštovanje do drugačnih, da poskušam biti vzgled, pa poskušam ekstremno homofobi sodelavki (ki je drugače povsem ok) predstaviti "naš" svet kot lep, jo prepričati, da čustva ne izbirajo spola, potem s tem ne naredim nič dobrega?
_________________
You love a woman and tell her that she's really wanted, you love a woman you tell her she's the one, she needs somebody to tell her that it's going to last together...tell me have you ever really, really love a woman...

[Ronja]

Ne se sekirat.

Nekateri pač ne morejo preboleti, da znajo queerji razmišljati tudi s svojo glavo in da niso pripravljeni biti pokorni podložniki samooklicanih kraljev aktivizma in slepi vernikih wannabe mesij queer skupnosti.

Če že pustiš krščanstvo, ne bi bilo tako slabo pustiti za sabo tudi bedarij v slogu mesije, ki mu ljudstvo dolguje svoje življenje, ker se je kobajagi žrtvoval zanje, ob strani pa ne pustiti dejstva, da prostovoljna in nesebična žrtev nikoli ne pušča za sabo dolžnikov in računic.
_________________
V pravljici junak ubije zmaja in se poroči s princeso. V realnosti ne ubije nikogar in se poroči z zmajem.

[nexus]

Ooooh, saj ni samo Blažič problem. To, kar je napisal Mitja, je res izpod vsake kritike. Ampak, kaj pa sam urednik, ki je nekatere aktiviste (aktivistke, če smo natančni), ki ne želijo pisati za to revijo (vem za najmanj štiri, ki so ga molče zavrnile ravno zaradi predvidevanja, kaj bo prihajalo izpod umnih peres raznih Blažičev), označil za "mone". Tako. Človek bi že skoraj pomislil, da gre za hujšo obliko oblastiželjnosti - češ, jaz dirigiram, stojim za projektom, kdo pa ste vi/ve, ki si drznete ne sodelovati, če jaz tako odredim?!? Skratka, fantje imajo problem z nadzorom. Nekako jim uhajamo izpod njihovega dežnika. Pa najsi gre za številne neformalizirane iniciative ali tiste aktivistke, ki se s stilom aktivizma (in nekaterimi vsebinami, ki ga le-ta ponuja) ne strinjajo oziroma se ograjujjejo od le-tega.

Morda pa preveč dobesedno razumejo izjavo "knjiga je orožje, vzemi jo v roke" Kakorkoli. Naj se kar gredo svojo malo subvencionirano vojno. Me bomo obstajale še naprej. Različne in "težavne", kot menda smo. Urednik bi nam rekel mone in partibrejkerji, jaz pa pravim VSE RAZLIČNE, VSE ODLIČNE

[Martis]

Saj zato sem pa mnenja, da je revija pisana s strani nekaterih aktivistov za njih same in njihove grupije. Kako je lahko oznacena za revijo za vse queerje, mi ni jasno. Oziroma mi je, ker enake trditve o edinstvenosti svojih organizacij slisis tudi s strani takih, ki se financirajo tudi iz javnega denarja.

Po kvaliteti misli izstopa (as always) kolumna Suzane Tratnik, ki je odraz popolnoma drugacnega pristopa do socloveka in razumevanja aktivisticenga dela, kakrsno zavzema Blazic, ali urednik revije (s selekcijo clankov). Pravzaprav premlevam, ce se sploh splaca na urednika naslovit kakrsnokoli pismo s pripombami.

Skoda, da so slovenski viri financ za projekt za "geje in lezbijke" tako nekompetentni pri dodeljevanju in nadzoru izvajanja projektov, ki jih financirajo, da si lahko prejemniki denarja privoscijo uporabljat javni denar za izkljucevanje sebi drugacnih iz javno financiranih projektov. V tujini se kaj takega ne bi dogajalo.

Ne bi rekla, da bi slo za queer projekt, ki ga financira zasebno pridobljen denar.
_________________
Let's think the unthinkable, let's do the undoable, let's prepare to grapple with the ineffable itself, and see if we may not eff it after all.

[nexus]

no, za hec in za osvetlitev tihega bojkota "partibrejkeric" pošiljam odlomek teksta, ki bo kmalu izšel v eni novih slovenskih politično angažiranih revij, in ki osvetljuje del dogajanja na lgbt sceni (tisti del, od katerega se tako imenovane mone ograjujejo in se bodo ograjevale še naprej):

"... Začetki lezbičnega in gejevskega gibanja v Sloveniji so vse te zametke karnevalskosti imeli. Pravzaprav jih je imela vsa takratna alternativna scena. Jasno, da si iz takratne perspektive nisem mogla predstavljati, da se bo ta dinamični proces osvoboditve na neki točki obrnil v svoje nasprotje. Niti v najbolj črni nočni mori si ne bi mogla zamisliti, da bodo devetdeseta pod pezo novega konzervativizma in neoliberalizma v gejevsko in lezbično gibanje naplavila simbole kot so mavrični kozolec, narodne noše (ki, ob pojasnilu predsednika društva DIH, da so s tem želeli pokazati, da smo tudi lezbijke in geji Slovenci, gotovo v sebi ne nosijo elementov subverzivnosti, groteske in karikiranja sodobne slovenske družbe, pač pa nacionalistično podstat) ter duhovnika (tistega, ki je pozneje postavil spletno stran www.kapis.org, katere glavna aktivnost je sovražni govor, uperjen proti homoseksualcem) v vlogi častnega govorca na eni izmed Parad ponosa. Ali pa, da bo razstava Homokaust plod sodelovanja s kontroverznim zgodovinarjem, gospodom Dežmanom, ki predstavlja enega stebrov revanšizma in trde linije revizorjev polpretekle zgodovine. Niti sanjalo se mi ni, da bodo devetdeseta v gibanje vnesla novo politično agendo – prizadevanje za integracijo homoseksualnosti v družbeni prostor. Integracijo?! Kaj to pomeni, nam v odlični študiji Homo konzerve na primeru ameriške stvarnosti lepo razloži Richard Goldstein. Ameriška gejevska desnica, ki je v vzponu, predlaga zavzemanje “prostora za isto mizo”. Kaj pa je to drugega, kot prizadevanje nekaterih slovenskih lezbičnih in gejevskih aktivistk/aktivistov za integracijo homoseksualnosti v sodobno slovensko družbo? Zanje je to znamenje osvoboditve. Zanje je to resno politično vprašanje, resen politični cilj, h kateremu stremijo. Zame in za meni podobne, za tiste, ki verjamemo v zgoraj opisane strategije upora in osvoboditve, pa je to poskus asimilacije homo populacije, katere posledice bi za homo sceno lahko bile pogubne, saj bi jo zdesetkale ter naredile anemično in ubogljivo. Povedano drugače: vse “odklonske” identitete bi iz take scene bile izgnane. To bi pomenilo izgubo heterogenosti in lastne kulture, izgubo korenin, iz katerih je gejevsko in lezbično gibanje izšlo. Zame in meni podobne je integracija brisanje spomina, poskus revizije homo zgodovine, poskus nove uniformirane homo nacije, temelječe na kolektivni zavesti. Če karikiram - kaj se bo zgodilo s kraljicami in kralji preobleke, z leder pedri, tetami, bučerkami, transi, kam bodo izginili, kje bodo sedeli oni? Stolov za eno samo mizo bo za tako pisano in “čudaško” druščino zagotovo premalo. Za skupno mizo običajno sedijo nevpadljivo oblečeni ljudje. Ljudje, ki ne izstopajo. Ljudje, ki s strahospoštovanjem ubogajo družbena pravila in ne postavljajo neprijetnih vprašanj. To pa bi novodobni homo jurišniki, zaslepljeni od sonca integracije, morali vedeti. Ali vsaj predvideti. Razen če jih življenja doberšnjega dela homo scene v resnici niti najmanj ne zanimajo..."

toliko za osvetlitev zakulisij tistih delov lgbt scene, iz katere prihajajo aktivisti in aktivistke, ki pa, kot postaja vse bolj jasno, že nekaj časa ne najdejo več enotnega jezika. "mone" so iz zgodbe, ki je na las podobna prizadevanjem ameriških homo konzervativcev (homojurišnikov, kot jim pravi r. goldstein), že zdavnaj izstopile. očitno pa so s svojim molkom glasnejše od besed (kar tako zelo boli urednika revije narobe).

aha, pa še to: mar je torej čudno, da ravno taki dobivajo dandanes subvencije za tiskanje homo revije? niti ne. glede na strukturo trenutne oblasti v sloveniji... že vedo, koga podpirajo. kajpada, saj gre za tiste, katerih imperativ je integracija in poenotenje queer populacije, gre za tiste, ki so v dialogu z rkc,... presenečne? niti ne.