Ko časopisi pišejo o spolnih manjšinah, pišejo o "homoseksualcih" in mogoče o "gejih in lezbijkah". V queer medijih in skupnosti v Sloveniji sem do sedaj največkrat zasledila izraz "geji in lezbijke", včasih kratice GLBT in občasno LGBT. Nekateri v želji po izrazu vseobsežnosti nabijajo se dodatne črke v kratice kljub temu, da bi se dalo debatirati, kaj konkretno uradni programi za spolne manjšine v Sloveniji nudijo posameznim delom spolnih manjšin. Marsikdo uporabi izraz "gay" za ženske in moške, redkeje se bo slišal izraz "queer", "spolne manjšine", "istospolno in obojespolno usmerjeni"...

Kaj sploh pomenijo ti izrazi?

Če najprej na kratko povzamem razvoj terminologije, ki smo jo v slovenščino do neke stopnje privzeli iz angleščine:

Marlene Dietrich

"gej" = v 20. stoletju se je ta izraz uveljavil kot najbolj nevtralen izraz za homoseksualce, ki so ga same zase uporabljale tudi spolne manjšine. Na začetku se je izraz uporabljal za opis homoseksualnih moških in žensk. Potem so ženske zacele uporabljat izraz "lezbijka", da so opredelile svojo skupnost in jezikovno zaobjele svojo različnost od homoseksualnih moških. Ta želja po izrazu ženske drugačnosti se seveda ni zgodila brez kontroverznosti. Da smo lezbijke "man-haterke", se še danes kdaj pa kdaj zasliši tudi iz vrst gejev.

Izraz "gay" je v današnji angleščini prevladujoče uporabljen za homoseksualne moške. Če nekdo uporablja poimenovanje "gays" za spolne manjšine in "gay history/rights" za "zgodovino gibanja za pravice spolnih manjšin", s tem nakaže svoje konzervativno politično prepričanje. Ali pa visoko starost. Nekateri festivali ali organizacije s tradicijo, ki služijo spolnim manjšinam, uporabljajo to poimenovanje zato, da ne preimenujejo svojega že uveljavljenega imena. Marsikdo ta izraz v kontekstu opisovanja spolnih manjšin razume kot konzervativen, arhaičen in diskriminatoren proti ženskam in podskupinam med spolnimi manjšinami. Če dandanes angleško govorečo lezbijko označiš za "gay", te bo devet žensk od desetih lopnilo po glavi.


"geji in lezbijke", "G&L" = In potem so se v ZDA začele organizirati prve formalne skupine, ki so se zavzemale za enakopravne pravice spolnih manjšin v družbi. Geji so ustanovili "The Mattachine Society" (homophile society) za integracijo gejev v družbo, lezbijke "Daughters of Bilitis" s podobnimi nameni, čeprav so se aktivnosti slednjih iz čiste nuje prepletale tudi s problemi žensk v družbi in tako tudi s feminističnimi temami. [Po Stonewallu so se oblikovale še druge skupine (Gay Liberation Front), ki se niso v strinjale z mnenji Mattachine Society.] V tistem času je Kinsey postavil svojo teorijo spolne usmerjenosti (1948, 1953) in uveljavil izraz "biseksualnost" v ameriški in svetovni javnosti.

Zanimivo, da so se homoseksualci že takrat zavedali, da med njimi živijo biseksualci in biseksualke. Kljub temu so se le-ti med geji in lezbijkami gibali kot zapostavljena in nepriznana podskupina "neodločenih" oziroma "fence-sitters".

Glasilo DOB

Pred časom mi je pod roke prišel članek "Daughters of Sapfo" (1970, New York Times), ki je dokumentarno opisoval klubske prostore in aktivnosti kolektiva za lezbijke v New Yorku. Po konceptu in namenih so bile zelo podobne klubu Monokel v Ljubljani. Članek opisuje pogovor o biseksualnosti v diskusijski skupini med prisotnimi ženskami, ki biseksualke sili v samodefinicijo na pola hetero in homoseksualnosti in jim ne priznava samosvoje spolne identitete. V Sloveniji (in drugod) se biseksualke še danes spopadajo s podobnimi težavami pri uveljavljanju svoje vloge v družbi in med spolnimi manjšinami - in še vedno marsikje "ne obstajajo" v operativnem jeziku spolnih manjšin. Podobno so takrat ženske transseksualke veljale za "drag queene", moški transseksualci za "stone butch", oboji pa niso imeli možnosti poiskati ali formirati svoje skupnosti.

Letak GLF

Jezik je (med drugim) efektivno preprečeval, da bi biseksualci in transseksualci imeli svoj glas med spolnimi manjšinami. Marsikateri gej ali lezbijka je transseksualce in biseksualce v takih diskusijah namerno ali nenamerno postavljal eno stopničko nižje od sebe na lestvici "vrednosti, deviantnosti in zaslužnosti za enakopravnost". Dandanes je tako razmišljanje šokantno in prebiranje člankov in časopisja iz obdobja okrog Stonewalla zna bit presenetljivo za sodobnega bralca.

Izraz "gay and lesbian" se v današnji politično korektni angleščini uporablja za opisovanje gibanja za pravice spolnih manjšin, ki datira pred epidemijo AIDSa v začetku 80-ih. Tudi zato, ker so nam pot v boj za naše pravice utrli homoseksualni aktivisti. Živeli so v družbi, ki je obstoj in potrebo po enakopravnosti spolnih manjšin začela prepoznavat tako, da je opisovala nasprotja homo-hetero. Pa to ne pomeni, da med znanimi zgodovinskimi osebnostimi ne najdemo enako število (če ne vec) biseksualcev kot homoseksualcev.

Izraz "gay and lesbian" se sliši tudi iz ust "stare garde", ljudi, ki so izkusli Stonewall, družbene predsodke in diskriminatorne zakone, ki so predpisovali število kosov obleke, ki so se morali ujemati z biološkim spolom, ki so prepovedovali streženje pijač deklariranemu homoseksualcu - ljudi, ki so se z deklaracijo "gejev in lezbijk" osvobodili stigme "pedrov in lezb".

Geji in lezbijke so se v času med Stonewallom (1969) in epidemijo AIDSa (začetek 80-ih) preko serije konfliktov na ameriški aktivisticni sceni spoprijemali z zahtevami žensk po enakopravnem vključevanju v gibanje za pravice spolnih manjšin. Če se pogovarjaš z lezbijkami, ki so bile dejavne v tistem času, se vse poimenujejo in identificirajo z besedo "lesbian". To poimenovanje jim pomeni več kot samo oznako svoje spolne usmerjenosti. Z njo pokažejo ponos, da so ženske v moško dominiranem svetu, tudi gejevsko.

Po prvih parih paradah ponosa v New Yorku se je začela tradicija, da ženske začnejo parado. Marsikje jo začnejo "dykes on bikes", motoristke, utelešenje stereotipa mozače, ki se je bojijo konzervativci. Večina parad ponosa v ZDA na tak nacin pokaže spoštovanje do žensk, ki sodelujejo v paradi in dejstvo, da so se vedno marsikje premalo slišane in premalo zastopane v advokatskih organizacijah.

Po desetletju formiranja ločene "lezbične" organizacijske identitete od "gejevske" je v začetku 80-ih udarila epidemija AIDSa, predvsem med istospolno usmerjenimi moškimi. Skrivnostna bolezen, o kateri se ni vedelo, kako se prenaša, je močno zadela gejevsko skupnost. Aktivisti, ki so takrat živeli in delali, povejo, da je masovno umiranje znancev in prijateljev kataliziralo ljudi v politično akcijo za boj za svoje pravice - in povezalo gejevsko in lezbično skupnost. Veliko se nas ne spomni dejstva, da so bile ženske lezbične skupine tiste, ki so organzirale pomoč, nego in dostavo hrane na dom obolelih za AIDSom. Izkušnje iz 80-ih še danes pomagajo pri upravljanju organizacij za podporo HIV pozitivnim. Danes se ukvarjajo z zagotavljanjem kvalitete življenja, ne hospic nego. Ljudje, ki so preživeli čas epidemije AIDSa, v izraz "gays and lesbians" zajemajo tudi to izkušnjo solidarnosti in žalosti.

Izraz "gays and lesbians" je v ZDA za poimenovanje spolnih manjšin še najbolj pogost med politiki in v medijih. Ampak tudi tukaj se predstavniki svojih volivcev že osvescajo pri izrazoslovju, čeprav so včasih okorni. Tudi mediji postajajo bolj osveščeni glede svojega izrazanja.

Primer so spremembe navodil za novinarje glede izražanja o spolnih manjšinah, slovijo vodila za pisanje Associated Pressa, New York Timesa in Washington Posta, ali vodila za izražanje o spolnih manjšinah. Tudi vodila za medije skupine GLAAD so vredna branja. Včasih časopisi niso niti omenjali gejev in lezbijk, danes pa se s trudom advokatov tudi to izboljšuje.

Da je terminologija še kako pomembna pri diskutiranju o spolnih manjšinah, povedo tudi raznovrstne študije in ankete (primer v ZDA), v katerih se izkaže, da intervjuvanci dajejo drugačne odgovore na vprašanja formulirana o "homoseksualcih" kakor o "gejih in lezbijkah". Ni presenetljivo torej, da konzervativni zagovorniki "one man, one woman" zakonske skupnosti v svojih izjavah za javnost in v govorih uporabljajo termin "homoseksualci"..

V ZDA današnji advokati za spolne manjšine več ne uporabljajo izraza "geji in lezbijke", ko opisujejo celotno našo skupnost. Svoj jezik s(m)o že prilagodili temu, da izraža naše raznolikosti. In ne samo to - tudi sami advokati so dojeli, da smo v svoji raznolikosti, ne narejeni homogenosti, močnejsi in odpornejši na diskriminacijo s strani države in družbe. Politiki in mediji jim bodo z odlogom sledili. Svet se je mocno spremenil od leta 1985.

Biseksualni simboli

Transseksualni simbol

"GLBT" in "LGBT" = V 80-ih so se v ZDA kot skupnost tudi formalno organizirali in okrepili biseksualci in biseksualke. Začele so se formirati podporne skupine in glasni so postali advokati za biseksualce. Le-ti so bili dvojno bitko za priznavanje svojega obstoja in potreb - med samimi spolnimi manjšinami in v širši družbi. Podobno se je v začetku 90-ih razvila skupnost transseksualcev. Prvi so izzvali spremembe v pojmovanju spolne usmerjenosti v vedenjskih vzorcih gejev in lezbijk, drugi pa so rušili ustaljeno pojmovanje človekovega spola in spolne identitete.

Z roko v roki s temi izzivi in debatami se je prilagodil tudi jezik, ki je opisoval spolne manjšine. Začeli sta se uporabljat kratici "GLBT" oz "LGBT". V kratico "G&L" so bili dodani "B"iseksualci in "T"ransseksualci. Spolne manjšine so formalno pokazale, da priznavajo obstoj in raznolikost potreb tudi biseksualne in transseksualne podskupine. In da sta ti podskupini močni in pomembni politični in aktivistični partnerki pri prizadevanju za našo enakopravnost v družbi. (Istočasno sta obe podskupini razvili tudi svoje simbole, da bi se otresli anonimnosti med "mavričnimi geji in lezbijkami".)

Seveda se je zelo hitro zgodil še en zasuk - iz istega razloga, zaradi katerega parade ponosa v ZDA začenjajo ženske skupine, se je obrnila tudi kratica "GLBT" v "LGBT". V ZDA kratico "GLBT" uporabljajo skoraj izključno moški in moško dominantne organizacije, "LGBT" pa je izraz, ki ga je privzela večina advokatskih skupin in ki se je uveljavil tudi mednarodno.

Ko sem nekoč obiskala koktejl sprejem organizacije Human Rights Campaign (ena izmed največjih advokatskih skupin za spolne manjšine v ZDA), me je direktorica Midwest Chapterja pozdravila z brbotajočimi kraticami "LGBT community", "LGBT members", "LGBT people", "LGBT couples", "LGBT rights", "LGBT ...". To ni bilo prvič, da sem slišala ali uporabila tako poimenovanje za spolne manjšine. Ampak mi je vseeno postalo kar toplo pri srcu. Vzdušje na večeru je bilo ob pozdravnih govorih ... drugačno. Obiskovalci so bili vidno sproščeni, tudi glede izražanja svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete.

Čeprav se sprva sliši smešno, ko v pogovoru kar švigajo kratice sem ter tja kakor na nekem ultra strokovnem posvetu, človek hitro ugotovi, da ravno biseksualne in transseksualne osebe največ pridobijo, ko vsi tudi lingvistično priznavamo njihov obstoj, potrebe in pravice med nami. Vsak "B" ali "T" bo to povedal. In ko začuti, da je sogovornik res internaliziral, zakaj in kako je pomembno to sprejemanje ter da ne operira samo s prisiljenimi kraticami, se sprosti. Kajti še vedno se vsak dan spopada z bifobijo in transfobijo - celo s strani "G"jev in "L"jev, ne samo hetero družbe.

Zaradi istih razlogov sedaj različne organizacije v te kratice dodajajo se "I" (intersexed), "Q" (queer ali questioning) in podobno.



"Queer" = Medtem, ko se je razvoj terminologije za opisovanje spolnih manjšin med formalnimi advokatskimi organizacijami ustavil pri trenutno najbolj politično korektnem izrazu "LGBT", sta pojmovanje in razprava o spolnih usmerjenostih in identitetah seveda šla še naprej.

Nove generacije istospolno in obojespolno usmerjenih odraščajo v drugačnih okoljih, kot so njihovi predhodniki; vrstnikom in družini se v povprečju razkrivajo prej, kot so se spolne manjšine kdajkoli; na voljo imajo več informacij, medijev in organizacij kot kdajkoli; spolne manjšine so ciljne skupine več marketinških kampanij kot kdajkoli. Na pojmovanje spolne identitete in usmerjenosti jih ne vežejo enake izkušnje kakor generacije pred njimi. Zgodovina mednarodnega in domačega gibanja za pravice spolnih manjšin marsikateremu izmed nami ni znana. Med mladimi aktivisti, umetniki in v manjšinah na splosno, se bolj kot kdajkoli lomijo in izzivajo koncepti spola in spolne usmerjenosti. Dekleta in trans moški se oblacijo v "drag kinge", kujejo se izrazi "bio woman", "gender non-conforming", "intersexed" (hermafroditi), "questioning" (iščoč svojo spolno identiteto ali usmerjenost), "queer". V slovenščino še sploh nismo privzeli teh besed ali jih poslovenili v nekem siršem obsegu.

Dodatno so se v akademskih krogih uveljavile "gejevske in lezbične študije" oziroma celo - "queer studies".

Queer torej.

Queer je poimenovanje za spolne manjšine, ki zna biti sporno, odvisno od okolja, v katerem se uporablja. Ta izraz se je v angleškem jeziku od 16. stoletja naprej pa do pred kratkim uporabljal najprej kot poimenovanje za čudaka, nato pa kot zmerljivka za homoseksualnega moškega. Izhaja iz opisa "nenavaden", "kriv, ukrivljen" (ne raven), "cuden", ki se je v 20. stoletju začel uporabljati izključno kot negativen opis za geje. V zadnjih dvajsetih letih se je s posredovanjem aktivistov uveljavil kot pozitivno in vsezajemajoče poimenovanje za vso paleto spolnih manjšin znotraj naše skupnosti.

Danes ta izraz v angleščini in drugih jezikih uporabljajo predvsem aktivisti in tisti, ki

• želijo temu izrazu odvzeti negativne konotacije in ga uporabljajo v pozitivnem smislu
• s tem izrazom nasprotujejo "mainstream" opredeljeni skupnosti "gejev in lezbijk"
• razlikujejo med starejšimi geji in lezbijkami in mlajšimi ne-heteroseksualci, ki se od starejših generacij razlikujejo po življenjskem stilu, političnem prepričanju, družabnih navadah
• se povezujejo z vsemi "ne-strejti" v koalicijo za svoje pravice v heteronormativni družbi
• poimenujejo teorije, ki postavljajo pod vprašaj družbeno sprejete načine za opredeljevanje spola in spolne identitete

V vsakdanjem življenju najpogosteje uporabljam ta izraz. Tako najlažje povem, da ne postavljam nobene spolne manjšine pred drugo (GLBT vs LGBT problem) - oziroma da postavljam ostale spolne manjšine ob bok gejem in lezbijkam. Da poleg LGBTjev obstajajo še druge poskupine spolnih manjšin, ki šele bodejo na dan in potrebujejo podporo gejev in lezbijk ter so pomembni partnerji pri prizadevanjih za naše pravice v družbi.

Tega izraza ne uporabljam v pogovoru s svojima starejšima "Dyke Mamama", ki sta odrasli s to besedo kot zmerljivko. In v družbi, kjer se počutim enakovredno med mnogimi, se poimenujem za lezbijko.

A v debatah med slovenskimi spolnimi manjšinami kljub temu, da je to angleški izraz, najraje uporabim besedo "queer". Slovenci nismo obremenjeni s čustvenimi konotacijami zaradi zgodovine te besede in jo razumemo samo kot alternativno poimenovanje za "geje in lezbijke". Potrebujemo stalen opomin, da so med nami tudi drugi, ne samo geji in lezbijke.

Po izkušnjah in pogovorih z istospolno in obojespolno usmerjenimi ljudmi v Sloveniji se mi zdi, da še nismo čisto sprejeli dejstva, da smo heterogena skupnost spolnih manjšin. Da je ta raznolikost naša prednost, ne grožnja naši enakopravnosti v družbi. Da lahko z navidezno malo gesto izbranega poimenovanja naredimo velik učinek v svoji okolici. In preskok v svojem odnosu do drugih queerjev.


Semantika ne zagotovi naše enakopravnosti v družbi ali enakopravnosti spolnih manjšin druge ob drugi. Lahko pa ju podpira - in spreminja ter izziva miselne vzorce. Bolj, kot si mislimo.

Komentarji (1) >>

...
napisala alja, december 13, 2007

Skoda, da moramo svoje manjsine sploh izpostavljat za to, da bi preprecili diskriminacijo nase lastne sredino do njih.

Kaj bi bilo, ce bi se jaz pac nehala imenovat za lezbijko?

Napiši komentar.

Ime

Naslov

Komentar

Napiši prikazane znake.

Dodaj komentar