Martis Ob najinem zadnjem obisku v Sloveniji so naju v dveh dneh kar tri osebe/pari prosili, naj jim opiševa najine izkušnje pri poskusih, da spočneva otroka z umetno oploditvijo. Seveda sva z veseljem odgovorili na vsa vprašanja in opisali najina prizadevanja. (Steff je v šali vprašala, če najine kolegice res zanima, kaj imava povedati, saj zaenkrat še ni noseča.) Kako se odločava pri spočetju otroka, je odvisno od najinih nazorov in vrednot. Pa vendarle ima najina zgodba tudi tiste dele, ki so univerzalni pri dilemah istospolnega ženskega para v taki situaciji. Mislim, da so naju kolegice zato tudi prosile za informacije.
Ko sva se pogovarjali z njimi, naju je precej presenetilo, da se jim zdi najbolj normalno spočeti otroka tako, da se najde prijatelj gej, ki bo prispeval svoje seme: kozarček sperme se bo transportiral do spalnice istospolnega para, sperma se bo vbrizgala v vagino, in spočetje bo tu. Steff in Ronja sta ta pristop opisali kot »prevažanje lončkov sperme po Ljubljani«.
V resnici ima ženska pod 35 let vsakič, ko poskuša zanositi doma, 20-25% možnosti, da tudi res zanosi (če nima fizioloških problemov v rodilih in hormonih). V šoli so nas učili, da je že en seks dovolj, da zanosiš. Niso pa nam povedali, da morajo tudi strejt pari poskušati vsaj eno leto, preden jih zdravnik napoti na osnovne preglede za (ne)plodnost. Verjetno prepričanju, da bo privič kar uspelo, prispevajo govorice, prepričanost v lastno plodnost, neinformiranost in pomanjkanje ustreznega zdravniškega svetovanja za istospolno usmerjene v Sloveniji. Končno tudi to, da je edini istospolni ženski par, ki je do danes v slovenskih medijih odkrito predstavil svojo družinico, uspel zanositi ob prvem domačem poskusu.
V Sloveniji umetna oploditev istospolnim parom ni na razpolago. Iti v tujino na klinike ali iskati način, kako kupiti seme od semenske banke, je strošek, ki si ga ne more vsak privoščiti. Zato razumem, da je oploditev na domu popularna možnost med slovenskimi istospolno usmerjenimi dekleti. Ampak to še ne pomeni, da se ni treba dobro pogovorit o izbiri znanega donorja.
Kako presodiš, da bo donor spoštoval vaš dogovor, kakršenkoli že bo?
Ni morda za donorja bolj primeren strejt moški, ki ima celo že otroke oz. ki bo lahko začel svojo lastno družino, ne da bi zahteval dostop do otroka, spočetega za donacijo?
Razmisliti je treba tudi o tveganju ob uporabi tuje telesne tekočine. Neprečiščena semenska tekočina vsebuje več kot le semenčice. Če se odločiš za »prenašanje lončkov po Ljubljani«, donorja prosi za več testov kot samo za HIV!
PS: Stork Klinik ima odlični priročnik za svoje klientke, ki ga priporočam v branje vsaki ženski, ki želi spočeti otroka.
In še dve knjigi za queer ženske, ki želijo zanositi:
- The New Essential Guide to Lesbian Conception, Pregnancy, and Birth by Stephanie Brill and Preston Sacks
- The Ultimate Guide to Pregnancy for Lesbians: How to Stay Sane and Care for Yourself from Pre-conception through Birth, 2nd Edition by Rachel Pepper
Naslednjič: Priprave na oploditev