Prvi december, ki ga slavimo (v negativnem smislu, kajti pospešeno širjenje virusa HIV prav gotovo ni smeha vredno) danes, je tradicionalno predvsem namenjen deljenju kondomov. In prepričevanju moške populacije vseh usmerjenosti, da kondom le ni samo lateks bavbav in nebodigatreba, ki bo njihovo spolno izkušnjo zbil na minimum in ga natakneš samo, če ti partner/ka zagrozi, da ti bo pokazal/a vrata spalnice. V smer proti izhodu iz stanovanja, ne proti postelji. In za moške je stvar opravljena. Kondom. Za ženske tudi?

To, čemur roža pravimo, dišalo
bi prav tako lepo z imenom drugim…

Romeo in Julija, Shakespeare (prev. Župančič)

Dva pojma sta lahko v esenci enaka kljub razlikam v poimenovanju.

Ampak, ali se lahko zgodi, da jezik v praksi determinira – celo propagira - različnost nečesa, kar je v bistvu enako, pa ta enakost ni jasno priznana, pokazana, izrečena? Lahko jezik deteminira celo naša mnenja, ki se tičejo razlik/enakosti med dvema pojmoma? Je celo lahko orodje diskriminacije?

Je pomembno, kako se poimenujemo in kako nas poimenujejo drugi? Nekaj sem o samopoimenovanju med spolnimi manjšinami in o poimenovanju s strani družbe že pisala.

Ko že ravno govorimo o tem, kako je pomembno poimenovanje pri opisovanju heterogene skupine ljudi: kaj pa termina, ki se od začetka 80-ih uporabljata v zdravstveni literaturi za ljudi, ki spijo z istim spolom. Torej "moški, ki spijo z moškimi" (MSM) in "ženske, ki spijo z ženskami" (WSW)?

Ta izraz se je začel uporabljati sredi AIDS epidemije, ko ameriški CDC (ekvivalenca našega Instituta za varovanje zdravja) ni mogel drugače zbirati podatkov o spolni aktivnosti gejev in biseksualcev. Konzervativni predsednik in kongres ne bi pustila, da bi se obstoj hetero in biseksualcev potrdil s strani tako pomembne institucije v ZDA. Posledično so skovali termin MSM, ki je bil leta 1994 tudi uradno uporabljen kot razumna klasifikacija subjektov za potrebe epidemioloških in javnovarstvenih studij. Zdaj tudi mednarodne organizacije uporabljajo to nomenklaturo za poučevanje seksualnega vedenja in spolnih bolezni (UNESCO ja, WHO pa dopolnjuje podatke s spolno orientacijo).

Ko časopisi pišejo o spolnih manjšinah, pišejo o "homoseksualcih" in mogoče o "gejih in lezbijkah". V queer medijih in skupnosti v Sloveniji sem do sedaj največkrat zasledila izraz "geji in lezbijke", včasih kratice GLBT in občasno LGBT. Nekateri v želji po izrazu vseobsežnosti nabijajo se dodatne črke v kratice kljub temu, da bi se dalo debatirati, kaj konkretno uradni programi za spolne manjšine v Sloveniji nudijo posameznim delom spolnih manjšin. Marsikdo uporabi izraz "gay" za ženske in moške, redkeje se bo slišal izraz "queer", "spolne manjšine", "istospolno in obojespolno usmerjeni"...

Kaj sploh pomenijo ti izrazi?